ZADRUGA STARA ROBA, NOVA RABA
DR. LUNA J. ŠRIBAR – SOUSTANOVITELJICA IN PREDSEDNICA ZADRUGE STARA ROBA NOVA RABA
Začetki
Posredovalnica rabljenih predmetov se je sprva razvijala kot zaposlovalni projekt društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. Iniciativa se je razvijala postopoma; nastajala in oblikovala se je na podlagi splošne usmerjenosti društva k prepoznavanju in sprotnemu odzivanju na potrebe, pobude ljudi, ki neposredno doživljajo revščino in brezdomstvo. Ideja posredovalnice se je v praksi oblikovala kot odziv na pričakovanja javnosti oz. podpornikov in podpornic, ki so nam v društvo poleg oblačil samoiniciativno prinašali tudi različne druge odvečne stvari, na primer: stare računalnike, tiskalnike, televizorje, knjige … Na drugi strani pa sta se vse bolj kazali potreba in želja po dodatnem vključevanju brezdomnih ljudi v polje dela na druge načine, kot jim to omogočajo državne zaposlovalne institucije in trg dela. Zaznali smo, da okoliščine, ki so med drugim posledica dolgotrajne socialne izključenosti in vsakdanjega načina življenja brezdomnih ljudi (posameznikov status, težave pri prejemanju uradne pošte, slaba samopodoba, ki med drugim ovira komunikacijo na uradih, nezaupanje v institucije …), in zapleteni birokratski postopki (izpolnjevanje obrazcev, zapleti pri prijavljanju stalnega prebivališča, preobremenjenost uradnikov, premalo časa za individualno obravnavo, prelaganje odgovornosti med institucijami …) v veliki meri otežujejo možnosti posameznika, posameznice, da bi se izvil/izvila iz kroga uličnega življenja.
Dve leti, natančneje od leta 2008 do leta 2010, smo projekt razvijali na prostovoljni osnovi v okviru danih časovnih možnosti. Pri dejavnostih smo sodelovale strokovne delavke društva, brezdomni člani in članice ter prostovoljci, prostovoljke. Precej redno smo enkrat mesečno postavljali stojnico rabljenih predmetov v središču mesta in se tako povezovali z javnostjo, ki je kupovala in prinašala rabljene stvari. Občasno smo se predstavljali tudi v medijih. Vmes smo sestankovali in se pogovarjali o nadaljnjem razvoju ter na podlagi literature, internetnih virov in študijskih ogledov začeli spoznavati podobne projekte v tujini. Postopen razvoj nam je omogočil, da so se v okviru dejavnosti zbrali ljudje, ki so jim bile aktivnosti (prodaja, delo z rabljenimi predmeti, starinarstvo, skladiščenje, komunikacija z obiskovalci, s kupci …), potrebne za delovanje, blizu.
Brezdomni člani in članice društva so bili že od začetka vključeni v vzpostavljanje projekta kot njegovi glavni soustvarjalci, soustvarjalke. Skupaj smo se dogovarjali glede pomembnih odločitev, vzpostavljali stike s podporniki projekta (na primer z antikvariatom in drugimi podjetji), zbirali stvari, predstavljali projekt javnosti, določali medsebojna pravila delovanja in organizacije. Počasi se je izoblikoval osnovni koncept posredovalnice. V letu 2009 smo se v okviru društva Kralji ulice prijavili na razpis Evropskega socialnega sklada in pridobili dveletno finančno podporo za dejansko vzpostavitev posredovalnice. Prostor posredovalnice smo tako javno odprli 13. aprila 2010 in od takrat vsakodnevno obratuje.
Osnovna usmeritev
Osnovna ideja posredovalnice je sprejemanje in prodajanje odvečnih, rabljenih stvari, ki nam jih podarijo podporniki in podpornice. Prodajajo se po nizkih cenah, zaslužek pa je namenjen vključevanju in zaposlovanju brezdomnih ter ljudi iz sorodnih ciljnih skupin, obratovanju in nadaljnjemu razvoju dejavnosti. Smo tudi ekološko naravnani, saj stvari, ki bi bile drugače zavržene, vračamo v ponovno uporabo. Posredovalnica ima še širši vidik socialnega vključevanja, saj zaradi dostopnih cen pri nas nakupujejo tisti z majhnimi finančnimi viri (študentje, upokojenci, brezdomni …) in se ob netipičnem kupovanju tudi družijo. Tako v praksi preizkušamo načine prevrednotenja potrošniškega vedenja, ki se skozi nakup v posredovalnici spremeni v družabnost in solidarnostno ravnanje. Poleg vsakodnevnega delovanja posredovalnice se vključujemo še v raznovrstne druge dejavnosti. Nadaljujemo s stojnicami v središču mesta in na mestni tržnici, sodelujemo na nedeljskem bolšjem trgu, se udeležujemo različnih sejmov, namenjenih zbirateljstvu in starinarstvu. Enkrat letno, v oktobru, organiziramo tradicionalno dražbo starin Obračun opoldne; tako se vključeni spoznavamo tudi s področjem starinarstva, prepoznavanjem in z vrednotenjem stvari z dodano vrednostjo zaradi starosti in umetniške ali obrtne kakovosti.
Posredovalnica je tako primer dobre prakse, s katero dokazujemo, kako lahko odrinjene skupine ljudi (brezdomni ljudje) z uporabo spregledanih virov (rabljenih stvari) naredijo nekaj zase in širše okolje.
Projekt že v osnovi temelji na zamisli, da se bo širša javnost prepoznala kot pomemben del obstoja posredovalnice in da se bodo ljudje vključili kot darovalci in darovalke stvari, ki jih ne potrebujejo več. Tako smo že v izhodišču delovali v smeri čim večjega povezovanja socialno izključenih kot ustvarjalcev projekta s širšo javnostjo – na lokalni in širši ravni.
Delovanje posredovalnice je deloma usmerjeno v oblikovanje formalnega zaposlitvenega področja, usposabljanje za delo na drugih področjih, razvijanje veščin, znanj in zanimanj, ki lahko pripomorejo tudi k lažjemu poznejšemu prehodu v zaposlitev na trgu dela. Druga raven delovanja posredovalnice pa je odpiranje prostora za druženje, skupno dejavnost, povezovanje ljudi iz različnih družbenih skupin in z različnimi socialnimi ozadji. Brezdomnim in tudi »udomljenim« ljudem se s sodelovanjem pri projektu odpirajo možnosti za spoznavanje novih dejavnosti, načinov razmišljanja, doživljanja sveta in vsakdanjega življenja, kar je tudi podlaga za raziskovanje, redefiniranje ali za razvijanje identitet posameznikov in posameznic. Z vidika brezdomnih ljudi je pomembno, da si tako pridobijo simbolni prostor, v katerem si lahko gradijo drugačno podobo, kot je podoba oziroma vloga, ki jim jo »dodeljuje« prevladujoča kultura.
Zadružništvo
Po končani podpori socialnega sklada EU je posredovalnica delovala samo s finančno in strokovno podporo društva Kralji ulice. Delovali smo v smeri čim večje finančne avtonomije, kar pa je glede na to, da je projekt namenjen zaposlovanju najbolj ranljive skupine prebivalstva ter da se pri delu še vedno spoprijemamo z veliko predsodki javnosti, precej visok cilj. Kljub temu smo se odločili, da se tudi formalnopravno osamosvojimo; konec leta 2016 smo posredovalnico registrirali kot zadrugo in socialno podjetje. Med ustanovitelji smo društvo Kralji ulice in tudi nekaj posameznikov, posameznic, ki smo dolgoročno sodelovali pri vzpostavljanju projekta, med katerimi so tudi ljudje z izkušnjo brezdomstva. Oblika zadruge se nam je za našo dejavnost zdela še najprimernejša, saj se tudi z vidika upravljanja prilega našemu načinu delovanja. Zadružništvo omogoča intenzivno vključevanje vseh sodelujočih. Njegovo bistvo je, da so zaposleni obenem tudi lastniki, upravljavci podjetja in vključeni v vse pomembne odločitve. Ravno tako so zaposleni (med katerimi v našem primeru prevladujejo ljudje z izkušnjo brezdomstva) tudi formalni soustanovitelji zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih to prinaša. Model se je izkazal za učinkovitega zaradi močnejšega občutka pripadnosti skupni ideji ter zaradi večje stopnje odgovornosti in posledično prispevka vseh sodelujočih. Vzporedno s formalno osamosvojitvijo smo dejavnost tudi razširili in začeli izvajati nove aktivnosti. Nasproti nam je prišel Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in nam za 1 EUR mesečno predal v uporabo prostore v Studencu 41. Tam smo odprli skladišče, v katerem imamo vsakodnevne skladiščne razprodaje, zraven pa je še butik, prav tako namenjen prodaji rabljenih stvari in tudi druženju okoliškega prebivalstva. Poleg tega smo začeli razvijati še nove dejavnosti na podlagi znanj in interesov vključenih ljudi. Nove storitve, ki jih ponujamo, so selitve in čiščenje, kar se odlično sklada z našo osnovno dejavnostjo. Pri selitvah se ljudje običajno znebijo veliko stvari, ki jih ne potrebujejo več. S postopnim razvojem tako krepimo avtonomijo zadruge ter tudi njenih članov in članic.
Naslovna slika: Zadruga Stara roba, nova raba