ŠTUDENTSKA PODPORA

SILJA SILVASTI – ZDRUŽENJE FINSKIH ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ, SVETOVALKA ZA SOCIALNO POLITIKO 2015-

---

Finski sistem študentske podpore lahko razdelimo na štiri časovna obdobja. V prvem obdobju, ki je trajalo do leta 1969, je bil poudarek na lastni odgovornosti in odgovornosti bližnjih; državna podpora je predstavljala le majhen del prihodkov, ki jih je študent ali študentka potreboval/-a za preživetje.

Državno subvencioniranje obresti, jamstva za posojila in štipendiranje so bili namenjeni le socialno ogroženim študentom in študentkam. Prihodki študentk in študentov v tistem času so temeljili na plačilu za delo ter na finančni podpori družine in drugih bližnjih.

Drugo časovno obdobje, ki je trajalo od leta 1969 do leta 1977, bi lahko poimenovali obdobje državnih jamstev za posojila. Takrat so poenotili nekoherentne sisteme pomoči in štipendij ter oblikovali sistem študentske podpore, po katerem so imeli vsi možnost vložiti zahtevo in dobiti študentsko posojilo. V tem obdobju se je razvilo pojmovanje študentske podpore kot univerzalne – za vse s študentskim statusom –, čeprav je država pri tej podpori le jamčila za posojila in subvencioniranje obresti. Ko je država prevzela vlogo poroka za posojila, se je ustalilo pojmovanje lastne odgovornosti študenta ali študentke za prihodke med študijem.

Tretje obdobje sistema študentske podpore, ki je trajalo od leta 1977 do leta 1992, ostaja v spominu kot obdobje stalnega širjenja državne podpore. V tem obdobju je študentsko posojilo še vedno predstavljajo večji del študentske podpore, hkrati pa so povišali študentsko denarno nadomestilo, razširili pogoje za njegovo pridobitev ter kot del sistema študentske podpore uvedli še stanovanjski dodatek in dodatek za prehrano.

Od leta 1992 do leta 2017 se je nadaljevalo obdobje, v katerem je bilo študentsko denarno nadomestilo pomembnejši del študentske podpore. Sistem študentske podpore je bil povsem prenovljen leta 1992; študentsko denarno nadomestilo se je povečalo skoraj za trikrat in od posojil s subvencioniranimi obrestmi so prešli k tržnim bančnim posojilom. Odpravljene so bile nekatere anomalije sistema študentske podpore; dohodki staršev ali partnerjev niso več vplivali na študentsko denarno nadomestilo, ukinjen pa je bil tudi skrbniški dodatek. Leta 1992 so bili denarno nadomestilo in dodatki v sistemu študentske podpore prvič višji kot državno jamčeno študentsko posojilo.

Po veliki prenovi študentske podpore leta 1992 se sestavni deli študentske podpore niso spremenili, toda sistem sam je bil na prav poseben način predmet političnih napadov. Samo od leta 2000 naprej je Zakon o študentski podpori zaradi več deset spreminjanj postal zapleten, težje ga je bilo uporabiti in je kot tak prispeval k poslabšanju socialne varnosti študentov in študentk. Zaradi stalnega spreminjanja sistema študentske podpore vpliva posameznih sprememb zakona ni bilo mogoče oceniti in zato so tudi ocene vpliva odločitev v povezavi s študentsko podporo nezanesljive in poenostavljene.

Leto, v katerem Finska zaznamuje stoto obletnico samostojnosti, je za finski sistem študentske podpore prelomno; od avgusta 2017 naprej je delež študentskega posojila ponovno precej višji kot delež študentskega denarnega nadomestila. Hkrati se je zgodila največja sprememba od leta 1992: študenti in študentke ne dobivajo več študentskega stanovanjskega nadomestila, ampak splošno stanovanjsko nadomestilo. Namen prehoda k splošnemu stanovanjskemu nadomestilu je ustreznejši odziv na povišane stroške najemnin in zagotavljanje možnost za redni študij.

Študentska podpora je socialni prejemek, ki ga odobrijo glede na dohodke in študijsko uspešnost študenta ali študentke; ta mora napredek pri študiju dokazati s kreditnimi točkami, nadomestilo pa je treba vrniti, če ima študent ali študentka dovolj drugih dohodkov. Namen študentske podpore je omogočiti reden študij študentom in študentkam iz vseh socialnih okolij. Študentska podpora, vključevalna visokošolska politika ter kakovostno osnovno in drugostopenjsko izobraževanje so na Finskem omogočili – tudi v svetovnem merilu – izjemno enakopravnost izobraževanja.

Iz državnega proračuna gre letno 0,8 milijarde evrov za študentsko podporo.1 Zelo malo verjetno je, da bo vnema za prenavljanje sistema študentske podpore po prenovi leta 2017 usahnila. Razpravljanje o tem, ali je visoko izobraževanje naložba v družbo ali boljšo prihodnost posameznika, se nadaljuje. Upajmo, da bo spomin na zgodovino sistema študentske podpore in na napake iz preteklosti pri tem razpravljanju ostal živ.

---

1 Izdatki za študentsko podporo predstavljajo približno 2 % finskega BDP (Karjalainen v Taipale 2013). Taipale, I. (ur.) (2013). 100 Sosiaalista innovaatiota Suomesta. Falun: SKS (op. prev.).