SIMBIOZA MED GENERACIJAMI ZA E-PISMENO SLOVENIJO

TJAŠA SOBOČAN – VODJA PROJEKTOV V SIMBIOZI GENESIS

---

Eden izmed najbolj perečih izzivov sodobne družbe je vsekakor hitro staranje prebivalstva, v katerem je vse več starih, ter s tem povezani izzivi (neaktivnost, osamljenost, večji zdravstveni izdatki, nesamostojnost, breme družbi) ter vse manj aktivne delovne sile in mladih. Slovenija je pri tem še posebej ranljiva, saj smo po podatkih Združenih narodov (ZN) v samem vrhu hitro starajočih se družb, kar predstavlja velik izziv za socialne in zdravstvene strukture v Sloveniji. Obenem je eden glavnih ciljev sodobne družbe informacijska vključenost, ki ob hitrem napredku in spremembah povzroča večji digitalni razkorak v družbi. Pri tem Simbioza ponuja reševanje družbenih izzivov hitrega staranja in mladinske neaktivnosti prek digitalnega opismenjevanja ter s tem neposredno promovira socialno vključenost skozi medgeneracijsko sodelovanje.

Simbioza se je začela v letu 2011 na podlagi vprašanja ‚Kaj je www‘, ki ga je zastavila starejša gospa ob prebiranju časopisa, v katerem je na vsaki strani oglasov pisalo ‚Več na www …‘, misleč, da gre za veliko trgovino, v kateri dobiš vse na enem mestu. To je bil jasen indikator, da obstajajo izpuščene generacije starejših, ki nikoli niso imele priložnosti interakcije s tehnologijo in tovrstno terminologijo ter z digitalnimi veščinami. Leta 2010 je Statistični urad RS (SURS) objavil podatke o digitalni pismenosti in uporabi računalnika v RS. Po podatkih raziskave o uporabi IKT-tehnologije pri posameznikih je bilo v letu 2010 med rednimi uporabniki računalnika le 2,4 odstotka oseb starih od 65 do 74 let. V istem letu je le 2,1 odstotka starostnikov redno uporabljalo internet (SURS 2011). Ob tem so pri Zavodu Ypsilon prepoznali priložnost medgeneracijskega povezovanja za inovativni nagovor družbenega izziva hitrega staranja prebivalstva, izpuščenost generacij v sodobni informacijski družbi ter potencial njihove socialne izključenosti in po drugi strani pasivnost mladih pri prostovoljskem udejstvovanju. Na prostovoljsko pobudo mladih se je razvil projekt pod imenom Simbioz@ e-pismena Slovenija kot vseslovenska akcija e-opismenjevanja starostnikov s pomočjo mladih prostovoljcev (Simbioza 2011), ki je potekal v letih 2011, 2012 in 2013. Po svoji obliki in izvedbi je bil prepoznan, razglašen in nagrajen kot socialna inovacija. Projekt nagovarja konkretni družbeni izziv na podlagi uradne nacionalne statistike, vključuje ranljive družbene skupine, enako obravnava vse sodelujoče, mobilizira širšo javnost in deluje v javnem interesu države (Sobočan, 2015).

Simbioza je v svoji osnovi edinstvena, saj že od samih začetkov projektnih aktivnosti pa tudi nadaljevanja skozi trajnostno zgodbo ni imela ne slovenske ne mednarodne neposredne konkurence. Kot poudarjajo v letnem poročilu (Simbioza 2011), ne gre za lastno in izvorno novost storitve, saj so bile tovrstne računalniške delavnice prisotne v Sloveniji, vendar na majhni lokalni ravni (v okviru posamezne občine, knjižnice itn.) in nikoli eksplicitno za skupino starostnikov nad 65 let. Simbioza predstavlja inovacijo zaradi izboljšane in nadgrajene različice obstoječih programov in promovira enakost vseh družbenih skupin, socialno vključenost ter pravico do izobraževanja in e-pismenosti (Sobočan, 2015). Reševanje izzivov staranja z učenjem digitalnih veščin prek medgeneracijskega sodelovanja je Sloveniji prineslo svež pogled na več družbenih izzivov, ki jih lahko rešujemo z eno vseslovensko pobudo, kar so prepoznali deležniki iz gospodarstva, javnega sektorja in iz civilne družbe, ki so pobudo množično podprli od samih začetkov.

Ob raziskavi trga je bilo ugotovljeno, da imajo starejši dva večja izziva ob obstoječi ponudbi računalniških izobraževanj: niso razumeli terminologije (internet, zaslon, miška, splet itn.), ker niso imeli priložnosti prepoznati analogije s poznanim besediščem, prav tako pa niso mogli slediti hitrosti predavanj in izobraževanj, zato se za obstoječe (po večini tudi plačljive) računalniške tečaje niso odločali. Prav tako je bila obstoječa ponudba razdrobljena na lokalna okolja, kot so manjše delavnice v mestnih središčih, ali na samoiniciativno posameznih knjižnic ali izobraževalnih institucij. Ideja Simbioze temelji na predpostavki, da ima vsak človek pravico do dostopa do informacij brezplačno, zato se je že v osnovi oblikovala nacionalna akcija z mentaliteto ‚Simbioza v vsako vas‘, ki je bila brezplačna za vse sodelujoče. Simbioza temelji na prostovoljskem sodelovanju vseh sodelujočih, saj se s tem vzgaja nove generacije proaktivnih in ozaveščenih mladih, ki vidijo v starostnikih priložnost za vzajemno učenje prek mentorske izmenjave – povezovanje energije mlajših z izkušnjami starejših.

Poučevanje starejših računalniških veščin je potekalo na lokacijah z obstoječo infrastrukturo (računalniki), kot so osnovne in srednje šole, fakultete, knjižnice, domovi za starejše občane, občine itn. Ob tem je potekala množična kampanja za prijave prostovoljcev in udeležencev (radio, TV, splet, tiskani mediji, plakati po Sloveniji), odzvali so se tudi partnerji – v vsaki akciji jih je bilo čez 200 (mladinske organizacije, podjetja, mreže, ministrstva itn.). Akcija je trajala pet dni v dopoldanskih in popoldanskih terminih. Projekt obsega interno razvite vsebine (moduli, gradiva, dostopnost), ki so sodelujočim na voljo brezplačno, pa tudi »videotutoriali« za izvajanje in delo s starejšimi.

Simbioza se uvršča med socialne inovacije zaradi otipljivih (statistika, družbeni izziv, nagrade) in neotipljivih lastnosti (vrednote, namen, dodana vrednost projekta), kot je razvidno iz preglednice 1.

Dodana vrednost projekta so povezane ciljne skupine: starostniki, ki težje sledijo naprednim tehnologijam, in mladi od 10. do 30. leta, ki jim v digitalni transformaciji primanjkuje ozaveščenosti o empatiji in solidarnostni družbi. K temu spadata še nacionalna aktivacija mladega prebivalstva za prostovoljstvo v Sloveniji in prenos znanja v obratnih vlogah (mlajši poučujejo, starejši sodelujejo), kar pa predstavlja inovacijo v procesu neformalnega izobraževanja (Simbioza 2011; Simbioza 2012; Simbioza 2013 v Sobočan, 2015).

Kot omenjeno, je bila Simbioza večkrat priznana in nagrajena kot socialna inovacija. Nekaj najpomembnejših nagrad, priznanj in inovacij, ki jih je projekt prejel za svoje delovanje in inovacijo od domačih in tujih deležnikov (Simbioza 2015, Simbioza, 2017):

• nagrada državljan Evrope 2012 (podelil Evropski parlament za socialne inovacije iz slovenije 101 projekt Simbioza v letu 2011);

• prostovoljec leta 2012 pod okriljem Mladinskega sveta Slovenije (s častnim pokroviteljstvom nekdanjega predsednika RS dr. Danila Türka);

• srebrna nagrada za inovacije Slovenske gospodarske zbornice za leto 2011;

• nagrada mladinskega sektorja za leto 2013;

• evropska nagrada za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstvo, inovacije in spremembe, ki jo je podelil CSR Evropa in BITC (Business in the Community) za leto 2012;

• nagrada za socialno vključenost Fundacije Erste za leto 2013;

• nominacija za United Nations Population Award 2014, na predlog MZZ RS;

• priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2014, podeljeno od predsednika RS Boruta Pahorja.

Glede na razsežnosti in obseg projekta Simbioza je bilo za uspešno izpeljavo in izvedbo projekta nujno sodelovanje različnih partnerjev. Simbioza je od samih začetkov zastavljena kot zgodba sodelovanja in prav to je njen recept za uspeh. V celoti vključuje vse deležnike, ki delujejo na področju interesa širše javnosti: množično so se pridružila in projekt tudi finančno podprla podjetja (korporacije, MSP-ji, zavarovalnice itn.), podporo so z udeležbo in s častnim pokroviteljstvom podprli tudi vsi najvišji predstavniki države in vlade pa tudi ministri in tuji predstavniki držav, ki so se delavnic udeležili. Projekt so z aktivno udeležbo in promocijo podprli tudi mladinski sektor in druge nevladne organizacije s prav vseh področij delovanja. Vloga partnerjev v projektu je bila predvsem v pomoči na naslednjih področjih:

• javna podpora projekta;

• informiranje svojih članov, partnerjev in širše javnosti;

• aktivna udeležba: koordiniranje na lokacijah, zagotavljanje potrebne infrastrukture za infotočke, vpisna mesta in Simbioza učilnice;

• informiranje mladih in starejših o projektu ter njihovo spodbujanje k udeležbi na projektu (Simbioza, 2013).

Projekt Simbioza je v prvih treh vseslovenskih akcijah dosegel odlične rezultate na vseh področjih. Obenem je akcija ustvarila družbene učinke, najoprijemljivejše skozi kvantitativno merilo, ki je izraženo v uradni nacionalni statistiki ter v neodvisni raziskavi o motivaciji prostovoljcev in udeležencev za sodelovanje v projektu Simbioza, ki jo je opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF) v letu 2012.

Že v prvem letu je projekt privabil več kot 5.700 starostnikov in več kot 2.400 mladih prostovoljcev na 230. lokacijah po Sloveniji. V vseh treh letih se je povečevalo število sodelujočih in lokacij pa tudi medijskih objav – projekt je vsako leto pridobil brezplačni medijski prostor v vrednosti približno milijon evrov. Samo v letu 2013 je bilo skoraj 600 medijskih objav in poročanj o akciji Simbioza. Skupaj se je v prvih treh letih vseslovenske akcije Simbioza vključilo več kot 15 tisoč starostnikov in skoraj 10 tisoč mladih. Povprečno zadovoljstvo sodelujočih v projektu za vsa tri leta skupaj znaša 95 %, kar je pokazatelj, da je ciljno občinstvo odlično sprejelo pobudo. Zanimiv podatek je tudi, da je bil projekt zamišljen kot enkratna pobuda v letu 2011, a se je na podlagi povpraševanja ciljne javnosti in podpore partnerjev ekipa odločila ponoviti akcijo v letih 2012 in 2013, nato pa je projekt preoblikovala v samostojno socialno podjetje s trajnostnim delovanjem. EF je v raziskavi v letu 2012 prišla do ugotovitve, da so mladi, ki so sodelovali v Simbiozi, v primerjavi z njihovimi vrstniki imeli bolj izražene socialne oz. altruistične delovne vrednote, prav tako so jim bili pomembnejši tudi moralne vrednote in prispevek za dobro družbe. Po drugi strani so pri starejših zaznali povečanje samozavesti za delo z računalnikom pa tudi večjo zunanjo in notranjo motivacijo (EF 2013).

Največji indikatorji napredka družbe in izboljšanja stanja na področju digitalne pismenosti starejših, starejših od 65 let, so uradna statistika in izboljšani rezultati. SURS je za leto 2013 objavil podatke, da je delež dnevnih uporabnikov računalnika med starejšimi trikrat, interneta pa sedemkrat večji kot pred petimi leti za obdobje 2009– 2013 (SURS 2013a). Glede na to, da je projekt Simbioza vključil in e-opismenjeval več kot 15 tisoč starostnikov v obdobju treh let, tj. 2011–2013, je vsekakor pripomogel k izboljšanju nacionalne statistike (Sobočan, 2015).

Po prvih treh vseslovenskih akcijah med letoma 2011 in 2013 so se pojavile težnje širše javnosti po celoletnem in dolgoročnem sodelovanju. Ob podpori strateških poslovnih partnerjev je Simbioza odprla prvi medgeneracijski center v Ljubljani v letu 2013. To je bil uvod v trajnostni vidik projekta, ki je v nekaj mesecih prerastel okvire projekta in se preoblikoval v samostojno pravno enoto Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis, socialno podjetje, ki je prevzelo vse dotakratne aktivnosti projekta Simbioza. Ob profesionalizaciji kadra se je vzpostavila tudi nacionalna mreža Simbioza Šol, ki povezuje proaktivne osnovne in srednje šole po Sloveniji, predane medgeneracijskemu sodelovanju in povezovanju z lokalno skupnostjo. Simbioza Šole so tiste, ki izvajajo Simbioza delavnice med šolskim letom po vsej Sloveniji. Oblikovala sta se tudi projekt e-Simbioza in Digitalna Akademija, ki sta v štirih letih izobrazila več kot tri tisoč mladih in/ali aktivno zaposlenih. Da bi testirali delovanje modela medgeneracijskega sodelovanja, je Simbioza dodala še področje medgeneracijskega gibanja (Simbioza Giba), kjer mladi in starejši skupaj telovadijo za zdrav življenjski slog ter aktivno življenje skozi vsa starostna obdobja. V letu 2017 je Simbioza odprla novo inovativno stičišče tehnologij za starejše Simbioza BTC City Lab, prav tako pa se večajo aktivnosti v tujini, kjer se predstavlja kot primer dobre prakse. Simbioza kot socialna inovacija in zgodba sodelovanja, ki vključuje domače znanje, intelektualno lastnino in ustvarja velik družbeni kapital, je tako postala pionirska zgodba sodelovanja generacij, ki verjame, da je medgeneracijsko sodelovanje najbogatejši dialog prihodnosti.

Literatura

EF. 2013. Sporočilo za javnost. Dostopno prek: https://www.facebook.com/notes/ntvis/ sporo%C4%8Dilo-za-javnost-o-raziskovanju-motivacije-za-medgeneracijski-prenosznanja-/528876147197188 (5. december 2018).

Simbioza. 2011. Zaključno poročilo projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija za leto 2011. Dostopno prek: http://cdn.simbioza.eu/uploads/files/simbioz@2011zakljucno.pdf (5. december 2018).

— 2012. Zaključno poročilo projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija za leto 2012. Dostopno prek: http://cdn.simbioza.eu/uploads/files/zakljucno porocilosimbioz@2012. pdf (5. december 2018).

— 2013. Zaključno poročilo projekta Simbioza med generacijami za leto 2013. Dostopno prek: http://cdn.simbioza.eu/uploads/files/_zakljucnoporocilo simbioza2013.pdf (5. december 2018).

— 2017. Zaključno poročilo projekta Simbioza med generacijami za leto 2017. Interno gradivo, dostopno na sedežu organizacije (10. december 2018).

Sobočan, Tjaša. 2015. Potencial socialnih inovacij za promocijo Slovenije prek javne diplomacije: primer projekta Simbioza. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

SURS. 2011. Mednarodni dan starejših. Dostopno prek: http://www.stat.si/StatWeb/ glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4221 (4. december 2018).

— 2013a. Uporaba računalnikov in interneta pri starejših, podrobni podatki, Slovenija, 2013 – končni podatki. Dostopno prek: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/ podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5923 (5. december 2018).

---