SAVNA

LASSE VIINIKKA – ČASTNI PREDSEDNIK FINSKEGA ZDRUŽENJA SAVNE

---

Finska savna je najbolj vroč kraj na svetu, na kamor ljudje hodijo prostovoljno. Na Finskem imamo okoli tri milijone savn, dovolj za vse Fince – tudi če bi v savno želeli iti vsi hkrati. Čeprav je bila finska savna v začetku značilna bolj za podeželje, se je tradicija že dolgo nazaj razširila v urbano okolje, sprva v obliki javnih savn, nato pa zasebnih namestitev v urbanih prebivališčih. Dandanes so savne vgrajene celo v majhna enosobna stanovanja.

Po vsem svetu je Finska, bolj kot po čemer koli drugem, znana po savni. Ta beseda je prisotna v prek sto tujih jezikih, več kot kateri koli drugi finski izraz. Čeprav Finci savne niso iznašli, pa je bil njihov odnos do nje vedno nekaj posebnega. Savna je predstavljala svetišče, vir mitov in ljudskih verovanj, določen pobožen odnos pa je preživel vse do današnjega dne – znani pregovor pravi, da naj bi se v savni obnašali tako, kot da bi bili v cerkvi.

Savna je prisotna na vseh področjih finske kulture – v znanosti in umetnosti, o njenih psiholoških in zdravilnih učinkih je bilo spisanih na stotine člankov in več kot dvajset doktorskih nalog. Poleg tega, da je savna predmet vizualne umetnosti in glasbe ter da se jo nenehno omenja v finskem nacionalnem epu Kalevala, se je dejansko vsak pomemben finski pisatelj posvetil opisu savnanja. Zelo priljubljena je bila npr. televizijska pogovorna oddaja, v kateri dva moška voditelja slavne ljudi povabita v savno, se je na televiziji predvajala vrsto let. V njej je sodelovalo veliko vladnih ministrov in članov parlamenta, med drugim tudi trenutni finski predsednik Sauli Niinistö in njegova predhodnica Tarja Halonen, vsi navadno odeti le v brisačo.

Čeprav se tipična podeželska savna zelo razlikuje od množično proizvedenih komercialnih različic, je postopek, ki temelji na prehajanju iz toplega v hladno, skozi stoletja ostal nespremenjen. Najprej okoli 10–15 minut preživimo v parni sobi, ki jo s pečjo ogrejemo na 80–100 °C. Para oziroma »löyly« nastane s tem, ko se vroče kamne v štedilniku posipa z vodo. Vlaga poveča občutek vročine. V savni se lahko tudi bijemo s snopom listnatih brezovih vejic. Po tem se ohladimo tako, da se usedemo zunaj savne, oprhamo, plavamo ali povaljamo po snegu. Ta cikel toplega in hladnega po navadi ponovimo od dva- do trikrat, a ga lahko ponavljamo, kolikor časa želimo, preden se na koncu po vsem skupaj umijemo.

Po navadi se Finci prvič srečajo s savno, ko so stari okoli dvajset tednov, od takrat naprej pa se v savno odpravijo vsakih deset dni, vse dokler so tega fizično zmožni. V preteklosti je savna predstavljala ključen del pomembnih dogodkov v življenju Fincev in Fink: npr. rojstev, kuhanja, izdelovanja oblačil, skrbi za obolele in pripravo umrlih na njihovo zadnje popotovanje. Dandanes pa se Finci navadno savnajo za sprostitev. Nekdanji finski predsednik Urho Kekkonen, velik prijatelj savne, je ubesedil občutek veliko Fincev: »V savni se fizično sprostim in mentalno opomorem. Mirno okolje ustvarja harmonijo. Zame bi bilo življenje brez savne popolnoma nemogoče.«

---