REFORMA SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA V REPUBLIKI MAKEDONIJI

English

MILA CAROVSKA – MINISTRICA ZA DELO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIKE MAKEDONIJE

---

Oblikovanje ideje neke inovacije

Ob tem, ko socialnemu varstvu v Makedoniji namenjamo primerljivo veliko sredstev, pa je financiranje programov socialne podpore za boj proti revščini nizko in fragmentirano vzdolž številnih podpornih programov. Ustreznost in višina ravni dodatkov za socialno finančno pomoč, najboljši targetiran program, ostajata nizka, spodbud za zaposlovanje prejemnikov pomoči pa ni. Vrzeli v pokritosti populacije puščajo številna gospodinjstva v revščini, zato obstoji nujna potreba po naslavljanju teh težav z reformami.

Ob prepoznanju izzivov na področju izboljševanja podpore za najranljivejše kategorije državljanov Vlada Republike Makedonije, da bi dosegla cilj zmanjšanja stopnje revščine pod 16 odstotkov do leta 2020, aktivno deluje na področju izboljšanja položaja kategorij prebivalstva, ki se srečuje z revščino. Z namenom večje učinkovitosti si vlada prizadeva za popolno preoblikovanje podpore za najranljivejše kategorije prebivalstva. Glede na zadnje objavljene statistične podatke statističnega urada, ki slonijo na podatkih, pridobljenih z vprašalnikom o odhodkih in življenjskih pogojih¹, je stopnja revščine v Republiki Makedoniji 22,2-odstotna. Glede na trenutni status ekonomske dejavnosti je stopnja zaposlenih oseb, ki živijo v revščini, 9-odstotna, stopnja upokojencev, ki živijo v revščini, pa 7,7-odstotna. Ginijev koeficient (mera neenakosti v porazdelitvi prihodkov) znaša 32,5 %.

Jeseni 2017 je vlada naročila sistematično oceno sistema socialnega in otroškega varstva v državi. Glede na diagnozo trenutnega sistema finančnih pravic, ki izhajajo iz socialnega in otroškega varstva, je vključenost precej omejena, ustreznost pa neuravnotežena, saj nekatera gospodinjstva prejemajo precejšen znesek sredstev, druga pa zelo majhnega. Sistemu manjka tudi ustrezen nabor spodbud, ki bi ljudi preusmeril iz polja neformalne ekonomije. Sistem dodatno zapletajo različni dodatki, ki terjajo različne prijave in se odražajo v neenaki obravnavi ljudi v podobnih okoliščinah. Storitve socialnega varstva tako ne sledijo individualnim potrebam končnih uporabnikov in bi z nadaljnjo deinstitucionalizacijo, decentralizacijo in s pluralizacijo morale biti priskrbljene na ravni lokalne skupnosti. Po nizu ocen in alternativ, ki so sledile naročenemu poročilu in ki so jih pripravili lokalni raziskovalci, se je vlada strinjala z uveljavitvijo zagotovljene minimalne podpore (ZMP)² ter modifikacijo z njo povezanih pravic in storitev socialnega in otroškega varstva.

Ob tem bodo vsi upravičenci do ZMP z otroki upravičeni do otroškega dodatka (OD). Novost reforme je tudi uvedba izobraževalnega dodatka (ID) za osnovno in srednješolsko izobraževanje, ki predstavlja razširitev trenutnega pogojnega prenosa sredstev za srednjo šolo (PPS). Z namenom izboljšanja vključenosti, ki ga omogoča sistem socialnega in otroškega varstva, bosta OD in ID na voljo ne le uporabnikom ZMP, ampak tudi gospodinjstvom, ki živijo z minimalno plačo. Novost reformiranega sistema glede aktivacije upravičencev do ZMP je, da se bodo morali vsi delazmožni odrasli člani gospodinjstva registrirati na uradu za zaposlovanje, morali pa bodo tudi sprejeti storitve in ukrepe za zaposlitev in prekvalifikacijo (re-training). Aktivacija tako ne bo le odgovornost upravičencev do ZMP-upravičenca (kot velja v obstoječem sistemu), ampak bo stvar vseh nezaposlenih članov gospodinjstva.

Reforma sistema pravic do finančne pomoči iz naslova socialnega varstva tako temelji na:

• uvedbi zagotovljenega minimalnega prihodka;

• integraciji različnih, na kategorije vezanih dodatkov v generično podporo glede na potrebe upravičencev (namesto profiliranja upravičenca);

uvedbi izobraževalnega dodatka;

• možnosti kombiniranja različnih finančnih pomoči (dodatki od zgoraj navzdol);

• poenostavitvi in poenotenju administrativnih postopkov za pridobivanje pravic do finančne pomoči (enak pristop za oceno prihodkov upravičencev do zagotovljenega minimalnega dohodka, do izobraževalnega in otroškega dodatka bo omogočil določanje upravičenosti do več pravic in finančne pomoči z eno samo oddano prijavo);

• integriranem pristopu do finančne pomoči in socialnih storitev;

• povečani aktivaciji upravičencev do zagotovljenega minimalnega dohodka

Primarni cilji reforme sistema pravic do finančne pomoči iz naslova socialnega varstva so tako:

• povečevanje učinkovitost finančne pomoči iz naslova socialne varnosti na področju zmanjševanja revščine v Republiki Makedoniji;

• zmanjševanje revščine otrok;

• destigmatizacija finančne pomoči (in upravičencev).

Da bi dosegli eno prvih prioritet, to je zmanjšanje revščine otrok, dopolnila k Zakonu o otroškem varstvu omogočajo lažji dostop do otroškega dodatka za družine z nizkimi dohodki, ki imajo tudi otroke. Zahteva, da je v družini vsaj ena zaposlena oseba, kot pogoj, ki je bil ključen za realizacijo pravice do otroškega dodatka v obstoječem sistemu, je po novem odpravljena.

Dosežek spremembe je očiten; vemo, da je trenutno upravičencev do otroškega dodatka 3.200, po sprejetih spremembah pa pričakujemo, da bo to število narastlo na 73.500 otrok. Novost na področju varstva otrok je uvedba izobraževalnega dodatka za otroke, ki obiskujejo redno osnovno šolo, s čimer je omogočena podpora staršem, ki bodo tako lahko pokrili stroške šolanja, kar bo preprečilo zgodnje opuščanje šolanja. V obstoječem sistemu je pogojna kompenzacija (dodatek za nadaljnje izobraževanje) namenjena le srednješolskim upravičencem do socialne finančne pomoči in otroških dodatkov, zdaj pa se širi na osnovnošolske otroke in tudi na vsa gospodinjstva z nizkimi dohodki. Leta 2018 izobraževalni dodatek prejema 3.800 otrok, pričakujemo pa, da bo to število narastlo na 64.316.

Eden ključnih elementov uspešne implementacije novega Zakona o socialnem varstvu je krepitev vloge centrov za zaposlovanje ter njihova večja koordinacija znotraj centrov za socialno delo, ki naj bi izboljšala aktivacijo upravičencev do zagotovljenega minimalnega dohodka in ki uvaja integrirano upravljanje primerov. Okrepljen fokus na obveznostih do uporabe aktivnih storitev in zaposlitvenih ukrepov predstavlja ključen dejavnik v preprečevanju primarnega tveganja socialnovarstvene reforme, tj. kombinacije neformalne ekonomije in uporabe povečanih sredstev zagotovljenega minimalnega dohodka.

Reforma tako spodbuja tudi preoblikovanje sistema socialnih storitev, kar pomeni razvoj modela socialnih sporazumov z vzpostavitvijo metodologije za izračun stroškov storitev, ki bo omogočila dosegljivost, kakovost in inovativnost socialnih storitev. Tako bomo spodbujali pluralizacijo dejavnosti in odprli možnost prenosa socialnih storitev tudi na zunanje ponudnike.

Klasifikacija socialnih storitev vsebuje šest skupin:

1. Informacijske in napotitvene storitve

2. Strokovna pomoč in podporne storitve

3. Socialno-preventivne in svetovalne storitve

4. Storitve na domu

5. Storitve v skupnosti

6. Storitve zunaj družine.

Predviden je tudi postopek, po katerem se bodo lahko lokalne oblasti na ministrstvu za delo in socialne zadeve prijavile za financiranje za razvoj storitev, ki bodo uglašene z lokalnimi potrebami.

V podporo temu procesu nov osnutek zakona o javnih naročilih predvideva določbo, t. i. pridržana javna naročila (reserved public procurements), s katero lahko pogodbena stranka odloči, da bo pravico do sodelovanja, ko gre za oskrbo s socialnimi, z zdravstvenimi ali s kulturnimi storitvami pridržala za določene organizacije. Pri teh nakupih so dobički ponovno vloženi za namene organizacije, ki mora biti neprofitna in mora delovati v javnem interesu, doba trajanja pogodbe pa ne sme preseči treh let.

Pripravo novih zakonskih rešitev in predlaganih reform je pripravila skupina, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja, strokovni delavci, civilnodružbene organizacije, zaposleni v centrih za socialno delo, Inštitut za socialne zadeve, mednarodne organizacije, vključeni pa so bili tudi profesorji z Inštituta za socialno delo in socialne politike.

Javni odziv na inovacijo

Na splošno je bil javni odziv na predlagane spremembe zelo pozitiven. Implementacijska faza se bo po pričakovanjih začela januarja 2019.

Status inovacije danes

V tem trenutku so zakoni v vladnih postopkih. Sredstva za reformo so rezervirana v proračunu za leto 2019, odvijajo pa se tudi vzporedne dejavnosti za pripravo strokovnjakov na implementacijo novih rešitev ter prilagoditev in pripravo novih informacijskih programov za podporo pri administriranju in spremljanju novih finančnih pravic in storitev.

---

^{1. Survey on Income and Living Conditions – SILC.↩}

^{2. Guaranteed minimum existence.↩}