MIROVNO POSREDOVANJE IN ZAPUŠČINA MARTTIJA AHTISAARIJA

TUIJA TALVITIE – DIREKTORICA ORGANIZACIJE CMI, INICIATIVE ZA UPRAVLJANJE S KONFLIKTI

---

Ponoči prvega aprila 1989 Martti Ahtisaari skoraj ni zatisnil oči. Borci in borke gverilskega gibanja Swapon so prek meje z Angolo vpadli v Namibijo. Vojaki Južne Afrike, ki so zasedli državo, so na napad hitro odgovorili in ubili več gverilcev. Kazalo je, da bosta obetajoči se mir in samostojnost Namibije izpuhtela v zrak. Ahtisaari, ki je delal kot zastopnik generalnega sekretarja Združenih narodov za Namibijo, se je bal, da bo sledila totalna vojna. Enote Južne Afrike je pooblastil, da zapustijo svoje oporišče z namenom, da bi se situacija umirila.

»To je bila najtežja odločitev v mojem življenju,« pove Ahtisaari v svoji avtobiografiji z naslovom Matkalla1 .

1 Naslov bi v slovenščino prevedli Na poti (op. prev.).

Boji so zahtevali dodatne žrtve, toda čez približno teden dni je orožje utihnilo. Marca 1990 se je Namibija osamosvojila od Južne Afrike. Za Marttija Ahtisaarija je to pomenilo konec dvajsetletne delovne naloge. Pot Namibije v samostojnost je bila daljša in zahtevnejša, kot je pričakoval. Po zaslugi njegove vztrajnosti in spretnosti pri posredovanju in pogajanju je na koncu vendarle uspelo.

Namibija je postala temelj Ahtisaarijevega vzpona med najuspešnejše mirovne posrednike. Lahko, da brez Namibije Ahtisaari ne bi leta 2000 ustanovil Crisis Management Initiative (CMI) – organizacije za reševanje konfliktov.

Naš Nobelov nagrajenec je junija 2017 napolnil 80 let. Kako bo organizacija CMI nadaljevala njegovo dediščino?

Začetek in konec vsega je zaupanje. Brez zaupanja mir ni mogoč. Stranke v konfliktu morajo zaupati druga drugi in posredniku. Ahtisaari pravi, da to predpostavlja dober ugled posrednika ter sposobnost gradnje zaupnih in odkritih odnosov z vsemi stranmi.

Ena najpomembnejših močnih točk organizacije CMI pri reševanju konfliktov je njena neodvisnost. Strani lahko zaupajo v to, da nam ne gre za lastno korist ali korist kogar koli drugega. To, da smo Finci, je del tega ugleda. Finska je težila k temu, da je ostajala zunaj konfliktov velesil, in tudi ni del vojaških zavezništev.

Vloga neodvisnosti narašča hkrati s tem, ko se globalno politična situacija zaostruje in postajajo konflikti vse bolj zapleteni. Organizacija CMI lahko kot samostojna in neodvisna deluje na mestih, na katerih velesile in mednarodne organizacije ne morejo. Prav to je dodatna vrednost zasebne diplomacije, s katero se Finska pri mirovnem posredovanju razlikuje od drugih. Ahtisaari nas opominja, da si mora tako majhen akter, kot je organizacija CMI, vseeno vedno zavarovati hrbet. Brez podpore svojega delovanja s strani velikih lahko hitro izgubi tla pod nogami.

Mirovni posrednik je uspešen le toliko, kolikor je uspešna njegova ekipa. Ahtisaari pogosto poudarja privilegij sodelovanja s sposobnimi ljudmi.

»Če kdo misli, da lahko sam reši konflikte, se moti,« je spomnil v govoru na februarski mednarodni mediacijski konferenci v Bruslju2 .

2 Mednarodna mediacijska konferenca v Bruslju je bila organizirana leta 2017 (op. prev.).

Da bi bila ekipa dobra, je treba izbrati ljudi, ki so brezpogojno pripravljeni sodelovati za skupni cilj. Pri izboru primernih ljudi za nalogo je treba upoštevati dosedanje dosežke in strokovnost. Ahtisaari priporoča, da se vsakemu izmed akterjev naloži odgovornost in da se dober dosežek nagradi. Vsak član ekipe je pomemben. Sporočilo tega Nobelovega nagrajenca je še naprej močno prisoten v organizaciji CMI.

Ahtisaari je vedno najprej opredelil cilj, šele nato načrt za uresničitev do njega. Jasni in realistični cilji so eden izmed predpogojev za uspešno mirovno posredovanje. Tako strani vedo, kaj lahko dosežejo in od česa bodo morale odstopiti. Na poti je treba vztrajati pri iskanju rešitev in ne problemov. Pri tem pomaga finska pragmatičnost.

Dober primer za postavljanje ciljev je mirovni proces Aceh. Pred dobrim desetletjem se je moralo indonezijsko gibanje Svoboden Aceh posloviti od zahteve po samostojnosti, ker je Ahtisaari menil, da je cilj utopističen. Gverila je začudeno poslušala neposrednega Ahtisaarija. Le nekaj ur pred potekom roka, ki ga je postavil Ahtisaari, so vendarle sporočili, da bodo sodelovali pri pogajanjih.

Ugled, vrhunska ekipa in jasen cilj pa dolgoročno vseeno ne pomagajo, če ne uspemo ustvariti pogojev za trajen mir. Ahtisaari pogosto spomni, da je odsotnost nasilja le eno izmed meril miru.

»Brez politike enakopravnosti ne bo nikoli konec konfliktov,« je Ahtisaari poudaril na bruseljski mednarodni mediacijski konferenci.

Delo organizacije CMI temelji na Ahtisaarijevih izbranih vrednotah. Na ta način pomagamo graditi pravičnejšo družbo. To pomeni delitev politične in finančne moči, toda tudi podporo tistemu, kar prispeva k izboljšanju življenja večine ljudi. Tako se odpravljajo pogoji za nastanek novih konfliktov. To, da se od konfliktov trpeče družbe ponovno postavimo na svoje noge, je treba videti kot celoto, v kateri hkrati z mirovnim posredništvom in s takojšnjo humanitarno pomočjo vzpostavljamo dolgoročno razvojno sodelovanje.

Z veseljem opažamo, da na Finskem že raste nova generacija mirovnih posrednikov. Namen vsakoletnih Ahtisaarijevih dnevov v šolah je prispevati k vednosti o mirovnem posredovanju ter otroke in mlade opolnomočiti, da sami rešujejo konflikte.

Ahtisaari je opogumljal visokošolske študente in študentke iz Tampereja, da naj verjamejo sami vase, in to kljub težavam.

»V Namibiji mi je velikokrat prišlo na misel, da bi odnehal.«

---