KNJIŽNICA REČI

JOŠT DERLINK – PROJEKT KNJIŽNICA REČI

Knjižnica Reči je prva neprofitna izposojevalnica predmetov za delo in prosti čas v Sloveniji. Deluje po principu klasične knjižnice, le da si uporabniki namesto knjig izposojajo predmete, kot so: šivalni stroj, projektor, gasilske mize, detektor kovin ali krožna žaga. Eden temeljnih ciljev knjižnice je omogočiti izposojo predmetov, ki bi jih posamezniki sicer morali kupiti, ter jim s tem prihraniti čas, denar in prostor. Knjižnica Reči se nahaja v Domu skupnosti Savsko naselje, ki sočasno postaja pomemben notranji javni prostor v soseski. Prostor je brezplačno na voljo vsem za izvedbo dogodkov, ki morajo biti brezplačni za obiskovalce. Dom skupnosti tako krepi družabno življenje znotraj naselja in spreminja podobo stanovanjske soseske kot spalnega naselja.

Knjižnica Reči je bila ustanovljena 21. 1. 2015 in je del projekta Celovita urbana prenova Savskega naselja, ki se je začel že leta 2013. Savsko naselje je eno izmed prvih naselij, zgrajenih v Ljubljani po drugi svetovni vojni. V zadnjih nekaj desetletjih je soseska nazadovala v družbenem, prostorskem in v ekonomskem smislu. Njen javni prostor je propadal, bila je brez občutka skupnosti in mestne storitve so se »odselile«. Na pobudo Oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana so se povezale štiri nevladne organizacije – MHP, V. I. B. E., Saprabolt! in prostoRož – pri regeneraciji soseske z vključevanjem lokalnih prebivalcev. Skozi organizirana ter spontana druženja in zbore stanovalcev se je oblikoval program prenove, ki je potekal na več ravneh: v obliki družabnih dejavnosti, neformalnih druženj in snovanja prostorske vizije soseske. Prenova se je osredinjala na skupnost prav toliko, kot se je osredinjala na prostor. Iz zborov za sosesko, ki jih je organizirala prostoRoža, so izšle štiri delovne skupine. Skupina za družabne in kulturne dejavnosti, ki je bila sestavljena iz predstavnikov lokalne skupnosti in stroke, je med drugim raziskovala možnosti za prenovo praznega prostora v pritličju Doma skupnosti Savsko naselje, v katerem so prepoznali potencial za osrednji pokriti javni prostor. Za prostor, v katerem je včasih obratoval gostinski lokal, se je iskalo nove vsebine, ki bi ustrezale potrebam lokalne skupnosti ter hkrati omogočale prebivalcem preprosto in brezplačno souporabo prostora za izvedbo dogodkov.

V obravnavanem prostoru je pozneje zaživela Knjižnica Reči, ki naslavlja pobude iz lokalnega okolja in predstavlja novo obliko javne storitve. Ta se opira na obliko klasične knjižnične izposoje in jo zapolni z novimi vsebinami, s čimer približa in poenostavi prakse souporabe širši skupnosti, hkrati pa omogoča uporabo prostora kot skupnostne dnevne sobe.

Pri odprtju Knjižnice Reči so sodelovali štirje ključni akterji: nevladni organizaciji Slovenia Coworking in prostoRož, ki sta bili zadolženi predvsem za oblikovanje koncepta, prenovo, komunikacijo s prebivalci in za vodenje projekta, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki je zagotovila zagonska sredstva, ter Mestna občina Ljubljana, ki je omogočila brezplačno uporabo prostora. Pomemben akter pri vzpostavitvi Knjižnice so bili tudi prebivalci Savskega naselja, ki so sodelovali pri sestavljanju liste želenih predmetov, prenovi prostora in pri vodenju dogodkov ter z donacijami prvih predmetov.

Za delovanje Knjižnice Reči sta pomembna okoljski in socialni vidik. Uporabnikom omogoča, da se osebno prepričajo o pozitivnih učinkih souporabe, ki predstavlja alternativno klasičnim oblikam potrošnje ter tako prispeva k zmanjševanju prekomerne rabe naravnih virov in nastanka odpadkov. Hkrati omogoča uporabo predmetov tudi vsem tistim, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti in jim tako zvišuje kakovost prebivanja. Poleg tega se prek izposoj predmetov dviguje stopnja zaupanja znotraj skupnosti, saj člani poskrbijo, da se predmeti vrnejo pravočasno in so uporabni za nadaljnjo izposojo. Plačilo letne članarine je le eden izmed treh načinov pridobitve članstva. Uporabniki si lahko članstvo uredijo tudi z donacijo predmeta z liste želja ali s prostovoljnim delom in tako prispevajo po lastnih možnostih.

Obratovalni čas Knjižnice Reči in redna prisotnost knjižničarjev sta omogočila tudi souporabo prostora za različne dogodke. Prostor je brezplačno na voljo vsem, ki bi želeli izvesti dogodek, kar pomaga vsem, ki ne delujejo znotraj društev ali zavodov in drugače težje pridejo do prostora. Pri izvedbi dogodkov so vsem na voljo predmeti Knjižnice Reči, kar organizatorjem še olajša izvedbo konkretnega dogodka.

Pri vzpostavitvi Knjižnice Reči smo se zgledovali po Leili, prvi takšni knjižnici v Evropi. Leila deluje od leta 2010 v Berlinu, do danes pa se je po Evropi odprlo že več kot 20 podobnih knjižnic. Tovrstne knjižnice sicer predstavljajo le eno izmed oblik souporabe predmetov, ki so se razširile med gospodarsko krizo in ob vedno večji okoljski ozaveščenosti.

Čeprav si lahko predmete v Knjižnici Reči izposojajo vsi, ki si uredijo članstvo ali plačajo enkratno izposojnino, se že od začetka osredinjamo tudi na grajenje lokalne skupnosti v Savskem naselju. Idejo berlinske knjižnice reči smo tako dopolnili z idejo skupnostne dnevne sobe, s čimer smo načrtno iskali možnosti za revitalizacijo domov skupnosti v ljubljanskih soseskah. Različni kulturni, družabni in izobraževalni dogodki so tako primerno dopolnilo Knjižnice Reči, ki s svojimi predmeti omogoča tudi izvedbo različnih delavnic.

Zaradi unikatnosti projekta v slovenskem prostoru je bila Knjižnica deležna večje medijske pozornosti in splošnega odobravanja, to pa je bilo sprva le načelno in se ni odražalo v številu članov oziroma izposoj. To je rastlo počasneje, kot smo pričakovali. Vzroke za to lahko iščemo v pomanjkanju iskanih predmetov in manjši prepoznavnosti, vsekakor pa tudi v dejstvu, da se vedenjski vzorci spreminjajo počasi. Po prvem letu je tako prišlo do upada števila članov, saj se jih veliko, ki so podpirali idejo, a knjižnice niso zares uporabljali, ni odločilo za podaljšanje članstva. Vseeno je v drugem letu misliti socialne inovacije delovanja prišlo do hitre rasti števila izposoj, saj so storitev začeli koristiti tisti, ki so v njej dejansko prepoznali osebno korist. V zadnjih štirih letih smo gradili na prepoznavnosti Knjižnice, iskanju novih predmetov ter na stopnji zaupanja med Knjižnico in uporabniki, kar je pripeljalo do konstantne rasti povpraševanja in števila izposoj. Počasi se je začela oblikovati skupnost, ki da med iskanjem želenega predmeta prednost izposoji pred nakupom. Sam proces je primerljiv z drugimi knjižnicami reči po Evropi, ki podobno potrebujejo svoj čas za rast prepoznavnosti in števila izposoj.

Danes Knjižnica Reči še vedno deluje pod okriljem skupine prostoRož, ki prek knjižnice ohranja prisotnost v Savskem naselju. Delovanje Knjižnice omogočajo predvsem manjši občinski in državni razpisi, saj predstavljalo članarine in izposojnine le majhen delež zbranih finančnih sredstev. Vidne so vzporednice s klasičnimi knjižnicami, ki so prav tako vezane na javna sredstva in v zameno zagotavljajo višjo kakovost prebivanja širši skupnosti. Pri iskanju dolgoročnih rešitev za obstoj Knjižnice REČI so glavna motivacija zadovoljni uporabniki, ki dokazujejo, da takšna storitev lahko preživi in pripomore k trajnostno naravnani družbi.

Naslovna slika: Knjižnica Reči