BREZPLAČNI ŠOLSKI OBROKI

KIRSI LINDROOS – GENERALNA DIREKTORICA FINSKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO 2003–2007

---

Učenci na Finskem, ki se izobražujejo v osnovnih šolah, srednjih šolah in v poklicnih ustanovah, vsak šolski dan prejmejo brezplačen obrok. Šolska prehrana ima dolgo zgodovino; uradno je namreč urejena že skoraj sto let, v 21. stoletju pa še vedno igra temeljno vlogo pri vzpostavljanju dobrobiti učencev.

Pomembnost šolskih obrokov za izboljšanje učnih sposobnosti smo na Finskem razumeli že zelo zgodaj, v 17 stoletju, ko so šolarji v pomoč pri njihovih potovanjih po državi prejemali hrano in druge potrebščine. V tistih časih so menili, da je šolska kuhinja nujno potrebna za spodbujanje učenja latinskega jezika. O šolskih obrokih v obvezni šoli se je prvič razpravljalo v Konvenciji o osnovnih šolah iz leta 1896, država pa jih je začela subvencionirati leta 1913.

Priprave na novo zakonodajo so se začele v 30. letih, ko je Nacionalni odbor za splošno izobraževanje objavil knjigo o prehranjevanju osnovnošolskih otrok, v kateri je bil šolski obrok predstavljen kot očitna nujnost.

Leta 1943 je Finska postala prva država na svetu, ki je uzakonila brezplačen šolski obrok za vse učence, ti pa so v zameno morali opraviti zmerno količino dela v obliki gojenja in nabiranja hrane za šolsko kuhinjo. Cilj, da se v petih letih vsakemu šoloobveznemu otroku zagotovi brezplačen obrok na vsak šolski dan, se je uresničil leta 1948 in tak sistem se je obdržal vse do danes.

Predpisi, ki se tičejo izobraževanja, so se od takrat prenovili in postali bolj določni. To je pripeljalo do podrobnejših praktičnih ureditev šolskega prehranjevanja. Trenutno je brezplačen šolski obrok dnevno na voljo približno 900.000 otrokom in mladostnikom.

Sistem šolske prehrane šolarjem vsak šolski dan zagotavlja brezplačen in uravnotežen obrok, hkrati pa ima pozitivne učinke tudi na njihovo zdravje ter na dobro vzdušje v celotni šolski skupnosti. Šolska prehrana in nadzorovanje zdravja učencev s posebnimi prehrambnimi potrebami sta povsem običajni del šolskega socialnega dela.

Finski šolski obrok je raznolik in uravnotežen, prehrana pa je zasnovana na tak način, da promovira zdravje, rast in razvoj učencev skladno z njihovim stanjem in s starostjo. Šolski obrok pokrije del dnevnih prehranskih zahtev učencev in mladostnikov, hkrati pa dopolnjuje preostale obroke, ki jih tisti dan zaužijejo. Posebna pozornost je namenjena temu, da je obrok zdrav, raznolik in privlačen ter da se za določene sestavine učenci lahko odločijo sami. Poleg zagotavljanja prijetnega obroka smo pozorni tudi na čistost in prijetnost okolja, v katerem se obrok zaužije, ter da se to postori na miren in umirjen način. Učenci lahko v prehrambnem sistemu sodelujejo, na primer tako, da pomagajo in vodijo mlajše učence, ali pa tako, da svojo delovno prakso opravijo v šolski kuhinji. Sodelovanje učencev pri praktičnih nalogah prispeva k temu, da ti obrok bolj cenijo, hkrati pa je na splošno koristno za promocijo skupne odgovornosti.

Šolska prehrana predstavlja temeljni del finske prehrambne kulture. Šolski obroki so po navadi sestavljeni iz klasične finske hrane; dober obrok vključuje toplo jed, solato, gratinirano zelenjavo ali kos svežega sadja ali zelenjave, kruh, margarino in pijačo. Pri sestavljanju menija upoštevamo nacionalne, lokalne in sezonske variante, pri njegovem oblikovanju pa sodelujejo učenci in tudi šolski delavci ter starši. Da bi razbili rutino, organiziramo tematske dneve, ob ustreznih priložnostih postrežemo tradicionalno finsko hrano, prav tako pa v okviru prehranjevanja raziskujemo tudi mednarodne jedi in običaje.

Namen šolskega obroka je dopolnitev ritma šolskega dneva. V trenutnih razpravah se tako ljudje nagibajo k temu, da bi učencem ponudili hranljiv in uravnotežen prigrizek v prijetnem okolju skladno z njihovim urnikom. Med možnostmi najdemo brezplačen ali plačljiv prigrizek ali prigrizek, pripravljen doma. Učencem, ki sodelujejo pri jutranjih ali popoldanskih aktivnostih, je prigrizek vedno zagotovljen.

Šolski obroki predstavljajo sestavni del izobraževanja in vzgoje učencev, kar je skupna naloga šol in družin. Pri tem procesu igrajo ključno vlogo, saj lahko učinke prehrambnih navad, ki se jih priučimo v mladosti, zaznamo skozi celotno življenje. V 21. stoletju se je pojavila naraščajoča skrb glede naraščajoče prekomerne telesne teže šolskih otrok, šolsko izobraževanje pa naj bi bilo eno izmed ključnih orožij pri zaustavljanju tega trenda. Dnevni ritem, hrana in telovadba naj bi bili uravnoteženi tako, da bi pozitivno prispevali k učenju in dobremu počutju v šoli pa tudi k oblikovanju otrokovih delavnih dni. Brezplačen topel šolski obrok je tako ena izmed naših skrivnosti uspešnosti pri učnih dosežkih, na področju pridobivanja spretnosti in dobrega počutja.

---