ALKOHOLNA POLITIKA

JUSSI SIMPURA – ZASLUŽNI PROFESOR RAZISKOVALEC, NACIONALNI INŠTITUT ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT

---

Na Finskem smo leta 1919 na referendumu zavrnili Zakon o prepovedi alkohola. Državni monopol nad alkoholom je bil uveden leta 1932. Podobni monopoli so v veljavi tudi v drugih nordijskih državah (razen na Danskem), nekaterih zveznih državah ZDA in v provincah Kanade.

Državni monopol nad alkoholom temelji na predpostavki, da omejevanje prodaje alkohola učinkovito omejuje njegovo porabo in z alkoholom povezane težave na področju javnega zdravja, medosebnih odnosov ter splošnega reda in miru. Na to kažejo obsežne raziskave, čeprav se stalno pojavljajo tudi nestrinjanja z njihovimi ugotovitvami. Poleg omejevanja prodaje alkohola je drugo pomembno sredstvo za nadzor njegove porabe uravnavanje cen s pomočjo obdavčenja. Omejevanje prodaje in obdavčenje cene alkohola je mogoče doseči tudi na druge načine, toda državni monopol je v praksi učinkovit. Nekaj desetletij nazaj so državni monopol nad alkoholom utemeljevali tudi s tem, da omejuje zasebni profit na račun morebitno škodljivega proizvoda.

Zakon o prepovedi alkohola je sprejel prvi finski parlament leta 1907, toda v veljavo je stopil šele leta 1919. Izkušnje z zakonom so si bile nasprotujoče; ob tem, ko sta porastla prekupčevanje in organiziran kriminal, se je izboljšalo splošno zdravje ljudi. Kljub vsemu pa so bili učinki na zdravje precej majhni, najbrž zato, ker je bila poraba alkohola na Finskem zelo nizka že pred zakonom o njegovi prepovedi.

Po uvedbi državnega monopola je bil dostop do alkohola še vedno precej omejen, saj na podeželju ni bilo trgovin z alkoholom. Med drugo svetovno vojno so začeli spremljati porabo alkohola posamezne stranke, za kar so razvili sistem nadzorovanja kupcev. V petdesetih so s tem prenehali, saj so raziskave pokazale, da ni bilo vpliva na porabo alkohola in njegove škodljive posledice.

Naslednja velika zakonska sprememba je bila leta 1969; prodajo srednje močnega piva so sprostili in t. i. trgovine Alko so odprli tudi na podeželju. To je povzročilo močen porast porabe alkohola in z njim povezanih težav, kar je presenetilo načrtovalce reforme. Ti so namreč verjeli, da bo lažja dostopnost manj močnih alkoholnih pijač prispevala k temu, da bodo porabniki in porabnice pili manj žganih pijač in da se bodo manj napijali. Iz te zgodbe smo se naučili, da spremembe v dostopnosti alkoholnih pijač zares vplivajo na porabo alkohola in na načine pitja, toda pot nazaj v restriktivnejši sistem politično ni bila več mogoča.

Na Finskem imamo še vedno državni monopol nad alkoholom, čeprav je bil stalno na preizkušnji zaradi vstopa v EU leta 1995, močnih gospodarskih interesov trgovine z alkoholom in sprememb v javnem mnenju. EU je monopol sprejela zaradi stremljenja k zaščiti javnega zdravja. Na Finskem se nenehno pojavljajo različni predlogi za omejitev monopola, na primer tako, da bi v trgovinah s hrano dovolili prodajo vin.

Leta 2017 je v parlamentarni obravnavi predlog vlade o spremembah zakona o alkoholu. Če bo predlog sprejet, bo nekoliko manj alkoholnih pijač pod njegovim vplivom; močnejše vrste piva bi se tako lahko prodajale zunaj monopola. Prenova bi lahko povečala porabo alkohola in z njim povezanih težav, toda vlada meri na koristi trga, zaposlovanja in prihodkov od davkov, ki jih pričakujejo, zato ker naj bi finski turisti prinašali manj piva s seboj iz tujine. Če bo sprememba zakona v parlamentu sprejeta, bodo v domeni monopola ostala najmočnejše vrste piva, vina in žganih pijač – skupaj približno četrtina celotne porabe alkohola na Finskem.

O vplivu cene alkohola na porabo alkoholnih pijač in njegovo škodljivost imamo na Finskem trdne dokaze iz leta 2004, ko smo znižali obdavčenje alkoholnih pijač zaradi vstopa sosednje Estonije v EU. V Estoniji je namreč alkohol precej cenejši, hkrati pa EU zahteva svobodnejši uvoz alkohola za posameznike. Posledica znižanja davkov je bila skrb vzboujajoč porast porabe alkohola in njegovih škodljivih učinkov. V praksi smo znižanje davka popravili z več zaporednimi zvišanji davka.

Da so vprašanja v povezavi z monopolom nad alkoholom in uravnavo njegove porabe v finski politiki pomembna, veliko pove dejstvo, da smo na Finskem v prvih stotih letih samostojnosti organizirali le dva referenduma: leta 1931 referendum o Zakonu o prepovedi alkohola in leta 1994 referendum o članstvu v EU.

---